Projektna skupina ženska ženski

Gre za projekt, kako pomagati romski ženski pri vključevanju Romov v vsakdanje življenje s ciljem, da se čim lažje in čim hitreje vključijo kot enakopravni člani celotne skupnosti.

V vsebinskem smislu je ta projekt najzahtevnejši in časovno dolgoročno nastavljen. V njem trenutno sodeluje 7 članic, med katerimi so tudi same Romkinje, ki glede na svoj kulturni status izstopajo in želijo pomagati pri premagovanju ovir med dvema populacijama: med takozvanimi »civili« in Romi. 

Delo smo zastavile popolnoma drugače kot je praksa pri ostalih institucijah, ki po svoji uradni dolžnosti skrbijo za boljše življenje Romov. Delale bomo na terenu. V živo spoznavale probleme in težnje Romkinj in jim po svojih močeh pomagale in tudi reševale.

Projekt vodi znana prosvetna delavka ga. Ana Marija Kozlevčar, ki ima kot dolgoletna učiteljica na Osnovni šoli Bršljin Novo mesto velike izkušnje z romskimi učenci in goji do njih tudi veliko pripadnost. Od 1. januarja 2009 je dvakrat tedensko po štiri ure zaposlena ko sodelavka v pisarni ZRS na Novem trgu v Novem mestu pri podpredsedniku ZRS g. Bojanu Tudiju. Sodeluje tudi z DRPD iz Novega mesta, ki je v oktobru '09 izdalo s pomočjo projekta EU dvojezični učni priročnik, prav tako pa sodeluje s prostovoljci v tem društvu in jim nudi pomoč v obliki alternativnih učnih gradiv, ki jih prostovoljci uporabljajo pri svojem delu v učnih delavnicah na terenu. Je avtorica delovnih zvezkov za romske učence, ki jih je potrdil Strokovni svet Ministrstva  za šolstvo v letih 1999 in 2001. Delovni zvezki so vsebovali snov slovenščine in matematike za 2., 3. in 4. razred osnovne šole in jih je bilo 13. Veljavnost je potekla 2006, ponatisa ni bilo. Vsebovali so prilagojeni program učnih standardov glede na to, da avtorica trdi, da romske otroke opismenjujemo v za njih tujem jeziku in je prav zaradi teh ugotovitev pri izobraževanju romskih otrok največ težav. Je avtorica slovensko – romskega in romsko – slovenskega slovarčka, ki vsebuje okoli 1 100 najpogosteje rabljenih besed, ki ga bo letos izdalo  Društvo Julija kot dragocen pripomoček pri sporazumevanju obeh kultur.

Program dela sekcije »Ženska – ženski« je obsežen in zahteven. Tako kot v drugih družinah, tudi pri Romih ženska nosi 3 vogale hiše, zato smo se Julije odločile, da bomo z raznimi izobraževanji, praktičnem učenju in razgovori med sabo najlažje ugotovile  stiske in jim ponudile pomoč. Zavedamo se njihove zaprtosti proti »civilni  družbi«, zato bomo najprej na neobveznih shodih po vseh novomeških romskih naseljih spoznale kje in kako živijo in med njimi pridobile tiste, ki bi lahko bile vez med Julijami in ostalimi Romkinjami po posameznih  naseljih.

Naše delo je zasnovano na popolnoma drugačnem principu, kot je danes večinska praksa, ki ne daje želenih rezultatov. Ne bo iz pisarne, pač pa bo vpeto med njih in v njihovih okoljih! Želimo jih seznaniti z njihovimi pravicami na eni strani kot z obveznostmi na drugih.

Zavedamo se, da gre lahko razvoj Romov samo skozi izobraževanje, zato bo imel največji del našega dela poudarek na vzgoji in izobraževanju otrok in osveščanju romskih žena.





Izdaja Romsko - slovenskega in Slovensko - romskega slovarčka.
Društvo Julija bo v novembru izdalo  slovarček v 1.500 izvodih. Dogodek ob izdaji bo organiziran v naselju Brezje s kulturnim programom in z lastno modno revijo, ki jo bodo ustvarile in predstavile same Romkinje. Na dogodek želimo povabiti tudi predstavnike resornih ministrstev.
Ogled vseh romskih naselij v Mestni občini Novo mesto
-    Brezje in Žabjak   
-    Šmihel in Ragovo   
-    Jedinščica in Gotna vas (Ukrak)
-    Poganški vrh – Belokranjska ulica
-    Ruperč vrh
-    Otočec

Naselja si bomo članice društva ogledale večkrat in med ogledom navezovale stike s prebivalci naselij in vzpostavljale zaupanje med članicami in prebivalci. Do sedaj smo obiskale naselje Brezje in Žabjak ter Šmihel, v naslednjem obdobju pa bodo sledili obiski tudi na drugih lokacijah.
Razgovori z Romkinjami po naseljih
Po večkratnih  obiskih si bomo članice društva razdelile teren in se začele intenzivno posvečati  pogovoru in akcijam naslednjim:

a.    O higieni in varstvu okolja

-    osebna higiena in načrtovanje družine
-    higiena okolice doma in spodbujanje k čiščenju doma
-    skrb  za odpadke do uporabe pampers plenic in kam z njimi
-    sobivanje s domačimi živalmi (psi, njihovi iztrebki, cepljenju proti steklini)
-    deratizacija zaradi osebnega interesa (podgane, miši, kače). Kje in kaj nabaviti, kako nastaviti strupe

b.    O izobraževanju in vzgoji

-    spremljanje  in obisk otrok v vrtcih ter zbiranje igrač in igral zanje
-    pošiljanje otrok v šolo, njihovo spremljanje  z obiski po šolah (pohvala, graja staršev)
-    interes učenja staršev, posebno mater, kajti če izobražujemo mamo, izobražujemo družino
-    z alternativnimi učnimi gradivi bomo nudile pomoč materam po naseljih in njihovim otrokom.

c.    O prehranjevanje v ožjem in širšem pomenu

-    prehrana:  od dnevnih  obrokov do prehrane otrok in dojenčkov
-    vrtičkarstvo: kako posaditi in posejati zelenjavo z nasveti in praktičnem prikazu

d.    O medsebojni pomoči z  praktičnimi nasveti

-    obiski  pri bolnih in pomoč
-    skupno ročno in strojno šivanje oblek (romskih kril).
Projekt selitve »Iz šotora v hiško«
V pripravi je projekt selitve «Iz »šotora v hiško«, ki ga pripravlja znani arhitekt kot pomoč vsem Romom pri tako pomembnem življenjskem dogodku kot je pridobitev bistveno kvalitetnejšega bivanjskega prostora. Izdelana bo projektna naloga in dve idejni rešitvi za dve varianti romske hiše. Ena bo za primer selitve mlade družine, druga pa za večje. Pri snovanju projektne naloge bodo vključene tudi romske ženske.
Komunikacija in dialog med Romi in »civili«

Poudarek bo na pomoči pri zaposlitvah Romov, kjer želimo kot pilotni primer omogočiti Romom urejanje zelenic (košnja) na podlagi koncesije.

Kulturni dogodki
Načrtujemo spoznavanje romske kulture v literarnih večerih in  predstavitev kulture romskega oblačenja skozi čas.